Kaj so ketoni in kdaj postanejo nevarni?
Ketoni sami po sebi niso nevarni. So nekakšno rezervno gorivo, ki ga telo uporablja, kadar večji del energije pridobiva iz maščob namesto iz glukoze. Pri zdravem človeku je njihovo nastajanje običajno dobro nadzorovano in se lahko poveča med postom, dolgotrajno telesno dejavnostjo ali ob zelo majhnem vnosu ogljikovih hidratov. Povsem drugače je lahko pri sladkorni bolezni, zlasti pri sladkorni bolezni tipa 1. Naraščanje ketonov lahko pomeni, da v telesu primanjkuje inzulina. Če se ketoni začnejo hitro kopičiti, lahko povzročijo diabetično ketoacidozo, ki zahteva nujno zdravljenje. Pri razlagi ketonov zato niso pomembne le izmerjene vrednosti. Upoštevati je treba tudi vzrok njihovega nastajanja, gibanje glukoze in predvsem počutje posameznika.
Kaj so ketoni?
Ketoni oziroma ketonska telesa so majhne molekule, ki jih jetra izdelajo iz maščobnih kislin. Nastajajo takrat, ko telo začne za pridobivanje energije intenzivneje razgrajevati maščobe.
To se lahko zgodi, ker je glukoze na voljo manj, na primer med postom ali ob zelo majhnem vnosu ogljikovih hidratov. Pri sladkorni bolezni pa je lahko glukoze v krvi veliko, vendar je celice zaradi pomanjkanja inzulina ne morejo učinkovito uporabiti. Telo se zato obnaša, kot da mu primanjkuje energije, in začne pospešeno razgrajevati maščobe (1).
Poznamo tri glavna ketonska telesa:
acetoacetat,
beta-hidroksibutirat (BHB) in
aceton.
Pri diabetični ketoacidozi običajno prevladuje beta-hidroksibutirat, zato ga merimo s krvnimi merilniki za ketone. Urinski lističi zaznavajo predvsem acetoacetat. Aceton pa se iz telesa izloča tudi z izdihanim zrakom in lahko povzroči značilen sladkast oziroma sadni zadah.
Kaj je ketoza?
Ketoza je presnovno stanje, v katerem telo tvori in uporablja več ketonov kot običajno. Sama po sebi ni bolezen. Pri zdravem človeku je v telesu še vedno dovolj inzulina, da omejuje prekomerno razgradnjo maščob in nastajanje ketonov. Njihova koncentracija zato praviloma ne narašča nenadzorovano, kislost krvi pa ostane normalna.
Ketoza se lahko pojavi:
po nočnem ali daljšem postu, pri čemer je po običajnem nočnem postu porast večinoma majhen;
ob ketogeni dieti oziroma zelo majhnem vnosu ogljikovih hidratov;
po dolgotrajni vzdržljivostni telesni dejavnosti;
ob daljšem bruhanju, stradanju ali izrazito zmanjšanem vnosu hrane;
pri sladkorni bolezni, kadar je v telesu premalo inzulina.
Ketoza ni isto kot diabetična ketoacidoza
Pri prehranski oziroma fiziološki ketozi gre za nadzorovano prilagoditev telesa. Diabetična ketoacidoza oziroma DKA pa nastane zaradi izrazitega pomanjkanja inzulina. Ketoni se takrat hitro kopičijo in kri postaja kisla.
Značilnost | Fiziološka oziroma prehranska ketoza | Diabetična ketoacidoza |
Najpogostejši vzrok | Post ali zelo majhen vnos ogljikovih hidratov | Izrazito pomanjkanje inzulina |
Količina inzulina | Zadostuje za omejevanje nastajanja ketonov | Inzulina je premalo |
Ketoni | Nastajajo nadzorovano in se praviloma ustalijo | Lahko hitro naraščajo |
Glukoza v krvi | Navadno normalna ali nekoliko nižja | Običajno zvišana, vendar ne vedno |
Kislost krvi | pH ostane normalen | Razvije se presnovna acidoza oziroma zakisanje krvi |
Pomen | Običajna presnovna prilagoditev | Življenjsko ogrožajoče nujno stanje |
Diabetične ketoacidoze ni mogoče potrditi samo z domačo meritvijo ketonov. Pri odraslih so za diagnozo potrebni trije elementi: znana sladkorna bolezen ali glukoza najmanj 11,1 mmol/L, povišan BHB najmanj 3,0 mmol/L oziroma izrazito pozitivni ketoni v urinu ter presnovna acidoza. To zdravnik ugotovi z laboratorijskimi preiskavami krvi. Doma izmerjen BHB 3,0 mmol/L ali več zato še ni dokončna diagnoza, je pa resen opozorilni znak, ki zahteva takojšnjo medicinsko obravnavo.
Zakaj so ketoni pomembni pri sladkorni bolezni?
Inzulin ne skrbi samo za uravnavanje glukoze. Deluje tudi kot zavora za razgradnjo maščob in nastajanje ketonov.
Če ga je premalo, se ta zavora sprosti. Jetra začnejo hitro izdelovati ketone, glukoza pa ostaja v krvi. Zaradi visoke glukoze telo z urinom izgublja vodo in mineralne snovi oziroma elektrolite. Hkrati se kopičijo kisla ketonska telesa, zato se spreminja pH krvi.
Če procesa ne prepoznamo in zdravimo pravočasno, se lahko razvije diabetična ketoacidoza.
DKA je najpogostejša pri sladkorni bolezni tipa 1, saj telo lastnega inzulina skoraj ne proizvaja. Med pogostejše sprožilce spadajo:
izpuščen odmerek inzulina;
okvara inzulinske črpalke ali infuzijskega seta;
okužba ali druga akutna bolezen;
poškodba ali operacija;
prvi pojav še neprepoznane sladkorne bolezni.
DKA se lahko pojavi tudi pri sladkorni bolezni tipa 2, predvsem ob izrazitem pomanjkanju inzulina ali hudi akutni bolezni.
Kdaj je smiselno izmeriti ketone?
Osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 oziroma osebe, ki uporabljajo inzulin, naj imajo vnaprej dogovorjen načrt ukrepanja ob bolezni in povišanih ketonih (3).
Ketone je smiselno izmeriti predvsem:
ob vročini, okužbi, slabosti, bruhanju ali bolečinah v trebuhu;
kadar glukoza dosega približno 13,9 mmol/L ali več najmanj dve uri;
kadar povišana glukoza po korekcijskem odmerku inzulina ne začne padati;
ob sumu, da inzulinska črpalka ali infuzijski set ne dovajata inzulina;
ob hitrem ali globokem dihanju, izraziti utrujenosti, zaspanosti, zmedenosti ali sadnem zadahu.
Ketone je treba preveriti tudi tudi ob slabem počutju, čeprav glukoza ni izrazito povišana. Pri otrocih, nosečnicah in osebah, ki so DKA že prebolele, lahko veljajo nižji pragovi za merjenje in ukrepanje.
Kako merimo ketone?
Merjenje ketonov v krvi
Krvni merilnik iz kapljice krvi izmeri koncentracijo beta-hidroksibutirata in takoj prikaže številčno vrednost. Ker pri DKA običajno prevladuje prav BHB, je krvna meritev praviloma najprimernejša za zgodnje prepoznavanje naraščanja ketonov in spremljanje njihovega gibanja (2).
Merjenje ketonov v urinu
Urinski lističi zaznavajo predvsem acetoacetat. So preprosti in cenovno dostopni, vendar kažejo, kaj se je dogajalo v času, ko se je urin zbiral v mehurju. Rezultat zato lahko za dejanskim stanjem v krvi zamuja.
Tudi med izboljševanjem DKA lahko urinski test še nekaj časa ostane izrazito pozitiven, saj se BHB pretvarja nazaj v acetoacetat. Urinski lističi zato niso najboljša metoda za spremljanje hitrih sprememb.
Merjenje acetona v izdihanem zraku
Merjenje acetona v izdihanem zraku se uporablja predvsem pri spremljanju prehranske ketoze in v raziskavah. Ni uveljavljena metoda za izključevanje diabetične ketoacidoze.
Kako razlagati vrednost ketonov v krvi?
Spodnje vrednosti veljajo za BHB, izmerjen v kapilarni krvi osebe s sladkorno boleznijo (4).
BHB v krvi | Kaj pomeni? | Kaj storiti? |
Manj kot 0,6 mmol/L | Običajna vrednost | / |
0,6–1,5 mmol/L | Rahlo povišana vrednost | Preverite glukozo, pijte manjše količine tekočine, če jo lahko zadržite, in upoštevajte svoj načrt za korekcijski inzulin. Ketone ponovno izmerite čez približno dve uri. Če vrednost narašča ali se počutje slabša, pokličite diabetološko ambulanto, izbranega osebnega zdravnika ali dežurno zdravstveno službo. |
1,6–2,9 mmol/L | Povečano tveganje za DKA | Takoj se posvetujte z diabetologom oziroma dežurno zdravstveno službo in ne čakajte do naslednjega dne. Če bruhate, težko dihate, ne morete zadržati tekočine ali se počutje hitro slabša, potrebujete nujno medicinsko obravnavo. |
3,0 mmol/L ali več | Visoka vrednost; možna DKA | Potrebna je takojšnja obravnava v urgentnem centru. Ob oteženem dihanju, zmedenosti, motnji zavesti ali hitrem slabšanju pokličite 112. |
Znaki, pri katerih ne odlašajte
Takojšnja medicinska obravnava je potrebna ob:
ponavljajočem se bruhanju ali izrazitih bolečinah v trebuhu;
hitrem, globokem ali oteženem dihanju;
nezmožnosti zadržati tekočino;
hudi utrujenosti, zaspanosti ali zmedenosti;
motnji zavesti;
hitro naraščajočih ketonih ali hitrem slabšanju počutja.
Med zgodnje znake pomanjkanja inzulina in dehidracije sodijo tudi izrazita žeja, suha usta, pogosto uriniranje in sadni oziroma acetonski zadah.
Če uporabljate inzulin, ga zaradi bolezni, bruhanja ali zmanjšanega apetita ne ukinite sami. Zlasti dolgo delujoči oziroma bazalni inzulin je praviloma treba nadaljevati. Korekcijske odmerke uporabljajte le po svojem vnaprej dogovorjenem načrtu ali neposrednem navodilu zdravnika.
Spremljajte glukozo in ketone ter pijte tekočino po manjših požirkih, če jo lahko zadržite. Ob povišani glukozi in ketonih se izogibajte intenzivni telesni dejavnosti, saj lahko dodatno pospeši nastajanje ketonov.
Kaj si je vredno zapomniti?
Ketoni so normalen del presnove in telesu lahko služijo kot nadomestni vir energije. Njihova prisotnost zato še ne pomeni nevarnosti.
Pri sladkorni bolezni, zlasti pri tipu 1, pa lahko naraščanje ketonov opozarja na izrazito pomanjkanje inzulina. Posebej zaskrbljujoča je kombinacija povišanih ketonov, vztrajno visoke glukoze, bruhanja, bolečin v trebuhu, globokega dihanja ali slabšanja zavesti.
Zgodnja meritev ketonov in pravočasno ukrepanje lahko preprečita, da bi se začetno pomanjkanje inzulina razvilo v diabetično ketoacidozo.
Viri:
Puchalska P, Crawford PA. Multi-dimensional roles of ketone bodies in fuel metabolism, signaling, and therapeutics. Cell Metab. 2017;25(2):262–284. doi: 10.1016/j.cmet.2016.12.022.
Umpierrez GE, Davis GM, ElSayed NA, et al. Hyperglycaemic crises in adults with diabetes: a consensus report. Diabetologia. 2024;67(8):1455–1479. doi: 10.1007/s00125-024-06183-8.
American Diabetes Association. Managing Ketones with Diabetes. [Internet]. Dostopano 2. 9. 2026. Dostopno na: diabetes.org.
NHS. Diabetic ketoacidosis. [Internet]. Zadnji pregled 8. 6. 2023. Dostopano 2. 9. 2026. Dostopno na: nhs.uk.
Comments