top of page

Obliži za zaščito senzorja za merjenje sladkorja

Writer: Črt Krebs, mag. farm.
Črt Krebs, mag. farm.
Aug 5
5 min read

Updated: Sep 3

Senzor za neprekinjeno spremljanje glukoze (CGM) je tekom uporabe na kožo pritrjen več dni. V tem času je izpostavljen potenju, vodi, drgnjenju ob oblačila in nenamernim udarcem. Tovarniško lepilo običajno zadostuje, pri nekaterih uporabnikih pa začne ob robovih popuščati še pred koncem predvidenega časa uporabe. V takšnih primerih lahko pomaga dodatni obliž za zaščito senzorja.

Različne vrste obližev za zaščito senzorja
Različne vrste obližev za zaščito senzorja

Kaj je obliž za zaščito senzorja?

Obliž za zaščito senzorja (angl. overpatch) je tanek, samolepilni pripomoček, ki ga namestimo čez robove tovarniškega obliža in okoli ohišja senzorja. Njegova glavna naloga je dodatna pritrditev senzorja na kožo. Ne sodeluje pri merjenju glukoze in ne izboljša točnosti meritev.

Na voljo je več izvedb. Nekateri obliži imajo na sredini odprtino in se lepijo samo na kožo okoli senzorja. Drugi prekrijejo tudi njegovo ohišje, lahko pa imajo na sredini nelepljivo površino. Ta omogoča, da obliž po potrebi zamenjamo, ne da bi ga odlepili neposredno s senzorja.



Ali je zaščitni obliž vedno potreben?

Ne. Če senzor brez težav ostane pritrjen ves predvideni čas uporabe in koža pod njim ni razdražena, dodatni obliž pogosto ni potreben. Koristen je predvsem pri ljudeh, ki:

  • se veliko potijo ali redno telovadijo;

  • pogosto plavajo ali se kopajo;

  • opravljajo delo, pri katerem se senzor lahko zatakne ob oblačila ali opremo;

  • imajo zelo suho ali mastno kožo, na kateri tovarniško lepilo slabše drži;

  • so že doživeli prezgodnje odstopanje senzorja


Prednosti uporabe zaščitnega obliža

Največja prednost je zanesljivejša pritrditev. Obliž prekrije robove tovarniškega lepila in zmanjša možnost, da bi se ti začeli vihati zaradi potenja, vode ali drgnjenja. Dodatno lahko zaščiti senzor pred poškodbami, ki nastanejo, kadar se senzor zatakne ob rokav, brisačo, nahrbtnik ali podboj vrat.

Zaščitni obliž je zato lahko posebej uporaben pri športu, plavanju, fizičnem delu in v vročem vremenu. Uporabniku lahko daje tudi več občutka varnosti in zmanjša stalno preverjanje, ali je senzor še dobro pritrjen. Barvni in vzorčasti obliži imajo poleg tega estetsko vlogo, kar je lahko pomembno predvsem otrokom in uporabnikom, ki senzor doživljajo kot del vsakdanjega videza (1).


Slabosti in možne težave

Dodatni obliž poveča površino kože, ki je v stiku z lepilom. Posledice so lahko srbenje, rdečina, pekoč občutek ali mehanska poškodba vrhnje plasti kože ob odstranjevanju. Pri občutljivih posameznikih lahko pride do draženja ali alergijskega kontaktnega dermatitisa. Pod obližem se lahko zadržujeta toplota in vlaga. Tako se lahko koža zmehča, kar poveča njeno občutljivost za drgnjenje in poškodbe.

Težava lahko nastane tudi pri odstranjevanju. Če je obliž prilepljen neposredno na ohišje ali tovarniški obliž senzorja, lahko z nepazljivim odstranjevanjem obliža odlepimo tudi senzor. Oznaki »hipoalergen« in »brez lateksa« lahko zmanjšata verjetnost kožnih reakcij, ne pomenita pa, da izdelek pri nobenem uporabniku ne more povzročiti draženja ali alergije (2).


Iz katerih materialov so izdelani obliži za senzorje?

Zaščitni obliž je običajno sestavljen iz nosilnega materiala, lepila, občutljivega na pritisk, in zaščitne folije oziroma papirja, ki ga pred namestitvijo odstranimo. Natančna sestava se med proizvajalci razlikuje (3, 4).

Vrsta materiala

Značilnosti

Možne slabosti

Elastična tekstilna tkanina

Pogosto vsebuje bombaž ali sintetična vlakna v kombinaciji z elastanom. Je mehka, raztegljiva in se dobro prilagaja gibanju kože.

Lahko vpija vodo, se počasneje suši in je bolj opazna na koži.

Netkani tekstil oziroma mikrovlakna

Najpogosteje iz poliestra, včasih v kombinaciji z drugimi sintetičnimi vlakni. Material je lahek, tanek in praviloma dobro prepušča zrak.

Kakovost, raztegljivost in odpornost proti vodi se med izdelki precej razlikujejo.

Prozorna polimerna folija

Najpogosteje poliuretanska, možni pa sta tudi polietilenska ali poliestrska folija. Je tanka, diskretna in dobro odporna proti vodi.

Manj prepustna folija lahko poveča zadrževanje vlage in potenje kože.

Medicinski trakovi imajo lahko nosilce iz papirja, tkanega ali netkanega tekstila, pene ter poliuretanskih, polietilenskih ali poliestrskih folij. Tkani in netkani materiali so navadno zračni, folije pa bolje zadržujejo tekočino. Poliuretanske folije lahko hkrati omogočajo razmeroma dobro prehajanje vodne pare in prilagajanje telesu.


Tudi lepilo ni pri vseh obližih enako. Najpogostejša so medicinska akrilatna lepila, ker omogočajo dober in dolgotrajen oprijem. Silikonska lepila so pogosto nežnejša pri odstranjevanju in so lahko primerna za občutljivo ali krhko kožo, vendar mora biti celoten izdelek še vedno primeren za večdnevno nošenje. Nekateri trakovi uporabljajo tudi lepila na osnovi sintetičnega kavčuka ali smol.


Kako izbrati primeren obliž?

Najprej preverite, ali je obliž izrezan prav za vaš model senzorja. Odprtina mora ustrezati ohišju, rob obliža pa naj bo dovolj širok za zanesljiv oprijem. Pri nekaterih senzorjih mora sredinska odprtina ostati nepokrita, zato univerzalni obliž ni vedno varna izbira.

Nato izbiro prilagodite svojemu načinu življenja. Za šport in izrazito potenje je koristen elastičen, zračen obliž, ki se premika skupaj s kožo. Za plavanje in pogosto prhanje sta pomembna odpornost proti vodi in hitro sušenje. Prozorna folija je manj opazna in omogoča lažji pregled kože, tekstilni obliž pa je pogosto bolj raztegljiv in prijeten pri gibanju.

Če imate občutljivo kožo, poiščite jasno navedeno sestavo lepila, oznako za uporabo na koži in podatek, da izdelek ne vsebuje naravnega kavčukovega lateksa. Izraz »medicinska kakovost« sam po sebi ne pove, kako se bo vaša koža odzvala.

Koristno je preveriti tudi obliko sredine. Obliž z nelepljivim osrednjim delom je mogoče pri nekaterih izvedbah zamenjati, ne da bi povlekli senzor. Pri obližu, ki se prilepi neposredno nanj, je varneje, da ostane nameščen do menjave senzorja, razen če proizvajalec določa drugače.



Pravilna namestitev in odstranjevanje

Koža naj bo pred namestitvijo čista in povsem suha. Predlagano je, da se koža obriše z alkoholnim robčkom. Če je mesto poraščeno, dlake previdno skrajšajte. Poškodovana ali sveže razdražena koža ni primerno mesto za senzor. Senzor najprej namestite po navodilih proizvajalca, nato pa obliž poravnajte brez gub in brez močnega raztezanja. Z dlanjo ali prsti ga nekaj časa enakomerno pritiskajte, zlasti ob robovih.

Obliž odstranjujte počasi, v smeri rasti dlak in čim bolj vzporedno s kožo. Ob koncu uporabe lahko pomaga namensko sredstvo za odstranjevanje medicinskega lepila. Pri tem pazite, da ne pride v stik z mestom vstavitve, dokler je senzor še v uporabi. Po odstranitvi kožo umijte, preglejte in naslednji senzor namestite na drugo priporočeno mesto.


Pogosta vprašanja

Ali zaščitni obliž vpliva na točnost senzorja?

Pravilno izbran in nameščen obliž praviloma nima vpliva na merjenje glukoze. Njegov namen je mehanska pritrditev. Upoštevati pa je treba navodila proizvajalca in ne prekrivati odprtin ali delov, ki morajo ostati prosti.


Ali se lahko z obližem kopam in plavam?

Obliž lahko zmanjša možnost, da bi se robovi tovarniškega lepila zaradi vode odlepili. Ne spremeni pa vodoodpornosti senzorja. Še vedno morate upoštevati dovoljeno globino in najdaljši čas, ki ju za uporabo v vodi določa proizvajalec.


Ali lahko obliž zamenjam, medtem ko senzor še deluje?

Samo če je obliž zasnovan tako, da se ne lepi na senzor, oziroma če takšno menjavo dovoljuje proizvajalec. Pri odstranjevanju obliža, ki je prilepljen na ohišje ali tovarniško lepilo, lahko nenamerno izvlečete tudi senzor.


Ali lahko uporabim navaden športni trak (kineziološki trak)?

Bolje je izbrati medicinski trak ali namenski obliž, ki je predviden za večdnevni stik s kožo. Pri športnem traku sestava lepila in zračnost nista primerna za večdnevno uporabo. Trak mora biti pravilno izrezan in ne sme prekrivati odprtin senzorja.

 

Viri

1.           Englert K, Ruedy K, Coffey J, Caswell K, Steffen A, Levandoski L, et al. Skin and Adhesive Issues With Continuous Glucose Monitors: A Sticky Situation. J Diabetes Sci Technol. 2014 July;8(4):745–51.

2.           Cichoń M, Trzeciak M, Sokołowska-Wojdyło M, Nowicki RJ. Contact Dermatitis to Diabetes Medical Devices. IJMS. 2023 June 27;24(13):10697.

3.           Heinemann L, Kamann S. Adhesives Used for Diabetes Medical Devices: A Neglected Risk With Serious Consequences? J Diabetes Sci Technol. 2016 Nov;10(6):1211–5.

4.           Fitzgerald DM, Colson YL, Grinstaff MW. Synthetic pressure sensitive adhesives for biomedical applications. Progress in Polymer Science. 2023 July;142:101692.

 

 

 
 
 

Comments


bottom of page